RDEČI LISTNI OŽIG VINSKE TRTE - PSEUDOPEZIZA TRACHEIPHILA  MÜLLER - TURGAU

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje rastlinske vrste iz rodov Vitis, Parthenocissus in sorodnih rodov.

Bolezenska znamenja

Junija se na listih pojavijo najprej oglate blede pege, podobne onim, ki jih povzroča peronospora vinske trte. Omejene so z listnimi žilami. Pege se zelo hitro povečujejo in so pri rdečih sortah obarvane živo rdeče, pri belih sortah pa so sprva rumene potem pa porjavijo. Zelo pogosto se pege oblikujejo med glavno in stranskimi žilami.

Okuženi listi se začno zvijati in predčasno odpadejo. Najprej so okužene spodnje etaže listov, nato pa se bolezen širi navzgor. Odpadanje listov negativno vpliva na dozorevanje lesa. Posredno vpliva bolezen tudi na cvetove in grozde. Če odpade veliko listja, se le-ti začnejo sušiti. Zaradi te bolezni smo lahko skoraj ob ves pridelek.

Razvojni krog

Gliva prezimi kot micelij na saprofitski način v odpadlem listju. Spomladi se na listju oblikujejo bleščeča skledasta spolna plodišča (apoteciji) in v njih askusi z askosporami. Izbruhane askospore se z vetrom ali dežnimi kapljicami prenašajo na spodnje liste, kjer izvršijo okužbo. Inkubacijska doba je dolga (3-5 tednov). Na odmrlih pegah se včasih oblikujejo podolgovati eliptični konidiji. Po nekaterih avtorjih ti ne morejo povzročati sekundarnih okužb. Askospore bruhajo do jeseni. Gliva s svojim micelijem zamaši prevajalno tkivo, tako da je dovod vode in hranil otežen ali prekinjen (traheomikoza).

Bolezen se pojavlja v vinogradih na lahkih, nehumusnih, plitkih, prepustnih in skalnatih tleh.

Varstvo

Prvič škropimo s priporočenimi fungicidi, ko se na mladiki oblikovani trije listi, nato pa tretiranje ponovimo vsakič, ko zrastejo trije novi listi ali pa če je padlo več kot 20 mm dežja.

Besedilo: Franci Celar